Sirakuze (Siracusa [sirakúza]), pristaniško mesto v Italiji, na v. obali Sicilije, glavno mesto province Sirakuze (2109 km2, 392.000 preb.), 124.000 preb.; sedež katoliške nadškofije; muzeji; številni antični kulturni spomeniki: mdr. Apolonov tempelj, ki je najstarejši dorski tempelj na Siciliji (prva polovica 6. st. pr. n. š.), grško gledališče, amfiteater, Fort Euryalos, stolnica (zgrajena v dorskem Ateninem templju), grad Hohenstaufovcev (Castel Maniace), več srednjeveških palač (14.–16. st.); kovinskopredelovalna, živilska, cementna, elektroindustrija, vinogradništvo in ribištvo; turizem.
Zgodovina: Sirakuze so 733 pr. n. š. ustanovili Grki iz Korinta kot svojo kolonijo. Prvi razcvet so dosegle za časa Gelona (485–478) in Hierona I. (478–467). V peloponeški vojni 413 so premagale Atene (sicilska odprava), pozneje so se branile pred Kartažani; Dionizij starejši (405–367) je razširil svojo oblast na vso grško Sicilijo in dele j. Italije, prav tako Agatokles (317–289). Hieron II. (275–215) je med prvo punsko vojno (263) sklenil zvezo z Rimom, s tem pa so Sirakuze 212 pr. n. š. izgubile samostojnost; za časa Rimljanov Sirakuze niso imele posebne vloge, 878 so jih zavzeli Arabci, 1085 pa Normani.
Dostopnost