hedonizem [grško], etično pojmovanje, ki ga je utemeljil Aristip, po katerem je ugodje smoter in nravno merilo človekovega delovanja (čutna ali duhovna zmožnost uživanja kot vrlina); isti pomen ima hedonizem tudi pri nekaterih francoskih materialistih 18. st. (C. A. Helvétius, P. H. D. von Holbach).