• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
in dubio pro reo ([∼ dúbio ∼], latinsko, ‘v dvomu v korist obdolženca’), temeljno pravilo v kazenskem postopku, da mora sodišče, kadar je v dvomu, ali določeno dejstvo obstaja ali ne oz. ali je dokazano, odločiti na način, ki je obdolžencu v korist.

Sorodna gesla: prepoved reformacije in peius


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek