eseni, meniškim rodovom podobne skupnosti pobožnih Judov (od 150 pr. n. š.), ki so se z doslednim upoštevanjem starozavezne postave (posebej zapovedi čistosti in praznovanja sobote) pripravljali na pričakovano božjo poslednjo sodbo. Živeli so umaknjeno v skupnosti, deloma v celibatu, s skupnim premoženjem in vsakodnevnimi kultnimi obroki. Njihov pogled na svet in človeka je bil dualističen (svetloba-tema, duh-meso). Zaradi udeležbe v judovski osvobodilni vojni 68 pr. n. š. so jih Rimljani pokončali. Poročila pri Pliniju starejšem, Filonu Aleksandrijskem, Jožefu Flaviju. Izvirni dokument o esenih so novejše rokopisne najdbe v Kumranu.