• Išči po:
Gabon (Le Gabon, uradno ime République gabonaise, Republika Gabon), država v ekvatorialni Afriki, ob Atlantskem oceanu (spodnja Gvinejska obala).

časovni pas srednjeevropski čas
površina 267.668 km2, S–J 700 km, V–Z 650 km
prebivalstvo 1,4 mln., 5 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 53 let
glavno mesto Libreville, 685.000 preb., na severni obali estuarija Gabona na SZ države
upravna razdelitev 9 provinc, vodijo jih guvernerji
članstvo v organizacijah OZN (od 1960), Francoska skupnost, AU, UDEAC, AKP, OPEC, OIC
uradni jezik francoski; pogovorni jezik so številni bantujski jeziki
denarna enota frank CFA/BEAC (oznaka XAF)


Naravne razmere
Gabon se razprostira ob ekvatorju. 800 km dolga obala ima na S veliko zalivov, na J lagune in sipine. Obalna ravnina (na območju izliva najpomembnejše gabonske reke Ogooué je široka do 200 km) in se proti notranjosti dviga v planotasto višavje, v t. i. Gvinejski masiv; osamelci v osrednjem delu masiva se dvigajo do 1500 m visoko. Severni in južni del države zavzemajo visoke planote; vanje si je utrla pot reka Ogooué (zgornji tok) s pritoki. Izrazito ekvatorialno podnebje ima stalno visoko temperaturo (ok. 27 °C) in zelo veliko vlage v zraku; količina padavin je (dve deževni dobi) 1600–3000 mm na leto. Tri četrtine države pokriva tropski deževni gozd; na določenih območjih je vlažna, na JV pa suha savana. Na obalnem območju rastejo mangrove.

Prebivalstvo
Vzroki za redko poselitev države so najverjetneje neugodne naravne razmere (slaba prehodnost, tropske bolezni). Prebivalstvo sestavljajo večinoma bantujska ljudstva (Fangi, Eširi, Mbeti, Teki, Koti idr.); na SV živi manjša skupina pigmejcev. Nekaj je Evropejcev (predvsem Francozov) in Afričanov iz sosednjih držav; ti se od začetka 70. let (naftni bum) priseljujejo v večjem številu. Ljudje s podeželja se selijo predvsem v industrijska središča (Libreville, Port-Gentil), delno pa tudi v Franceville in Lambaréné. Prebivalci so predvsem kristjani, večinoma katoliki. Šolski sistem se pospešeno razvija; nepismenih je 38 %. 1971 je bila v Librevillu ustanovljena univerza.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1961 (nazadnje spremenjena 2003) je Gabon predsedniška republika. Predsednik države je izvoljen neposredno, in sicer za pet let; sam imenuje ministrskega predsednika. Zakonodajno telo je narodna skupščina, ima 120 članov. Izvoljeni so na splošnih volitvah (za pet let). Pravosodje je urejeno po francoskem zgledu. Splošne vojaške obveznosti ni.

Gospodarstvo
Naravna bogastva (les, nafta, rude) so pripomogla k razmeroma visoki življenjski ravni v državi. Kmetijstvo daje pridelke le za potrebe države (gomoljnice, banane, palmovo olje, kakav, kava). Les izkoriščajo tujci; država ima skupaj s Kongom Brazzavillom monopol nad gabonskim lesom. Nosilec gospodarskega razvoja so rudarstvo, nafta in zemeljski plin (dve tretjini izvoza). Sodi med vodilne dobavitelje uranove in manganove rude. Država ima še zlato, železovo rudo, barit itd. Vodilne gospodarske panoge so: živilska, lesnopredelovalna industrija, industrija nasladil, kovinskopredelovalna industrija, industrija gradbenega materiala in kemijska oz. petrokemijska industrija. Prometno omrežje je slabo razvito. Zelo pomembna je nova transgabonska železniška proga Libreville–Franceville. Najpomembnejši pristanišči sta Port-Gentil (nafta, les) in Libreville-Owendo (rude). Mednarodna letališča so v Librevillu, Port-Gentilu in Francevillu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 4,2 mlr. USD, 3060 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 10 %, industrija 60 %, storitvene dejavnosti 30 %
uvoz (2001, ocena) 921 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 2,5 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 3,6 mlr. USD


Zgodovina
1472 so obalo Gabona odkrili portugalski pomorščaki. 1839 in 1841 so Francozi pridobili območje ob izlivu Gabona. 1886 je Gabon dobil status francoske kolonije; 1910–58 del Francoske Ekvatorialne Afrike; 1958 s pristopom k Francoski skupnosti dobil avtonomijo, dve leti pozneje pa se je povsem osamosvojil. Od 1967 je predsednik države O. Bongo; vodilna stranka v državi je 1968 ustanovljena Gabonska demokratska stranka (PDG; do 1991 enostrankarski sistem). Od 1991 je vlada koalicijska. Bongo in njegova stranka so zmagali na volitvah 1996, 1998 in 2001. Opozicija mu je očitala nepoštene volitve in po zadnjih volitvah je v vladi tudi opozicija. Ustavne spremembe 2003 omogočajo neomejeno število predsedniških mandatov.

Umetnost
Med umetniškimi deli so pomembne maske, relikvije plemen Fangov, Kotov in Punujcev; misijonarji so večidel dosegli, da so prenehali izdelovati te predmete.

Sorodna gesla: Bongo, Omar | Cogi | ekvatorialna Afrika | Fangi | Francoska Ekvatorialna Afrika | Francoska skupnost | Koti | Libreville | Ogooué | Punujci


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek