blokatorji receptorjev beta, snovi, ki preprečujejo prenašanje vzburjenja v simpatičnem živčevju s tem, da blokirajo blokatorje receptorjev. Uporabljajo se za zmanjšanje porabe kisika v srcu pri bolezni venčnih (koronarnih) arterij, pri prehitrem utripanju srca in previsokem krvnem tlaku.

Sorodna gesla: Black, sir James Whyte | receptor beta


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek