Ptuj, staro mesto v Sloveniji, na levem bregu Drave, kjer so dravske terase najbližje obrobju Slovenskih goric in ni večje nevarnosti poplav, 220–305 m nad morjem, 18.339 preb.; upravno, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, zdravstveno, izobraževalno, kulturno središče Dravskega in Ptujskega polja, Haloz in j. dela Slovenskih goric. Arheološke najdbe pričajo o poselitvi v mlajši kameni dobi, največ jih je iz antike, ko je bila Petoviona eno največjih rimskih mest na ozemlju današnje Slovenije; skozenj je vodila pomembna pot proti Panoniji, za časa Hadrijana je bil čez Dravo zgrajen kamniti most, urejen vodovod s Pohorja.
Zgodovina: srednjeveški Ptuj je nastal pod Grajskim gričem na območju nekdanjega rimskega mesta. V 14. st. močno trgovsko središče. Pred prvo svetovno vojno veliko nemškega meščanstva. Nagel razvoj po 1961. V mestu muzeju je spomeniško zavarovanih več kot 250 objektov, mdr. proštijska cerkev sv. Jurija na mestu starokrščanske bazilike (4. st.) in cerkve iz dobe knezov Koclja in Pribine (840–874), današnja stavba iz prve polovice 12. st., prezidana v 13. st., gotizirana v 14. st., kapele prizidane v 17. st., v j. ladji ostanki fresk (13.–15. st.), Pietà (začetek 15. st.) v kapeli žalostne Matere božje, krilni oltar (1457–67) nemško-avstrijskega slikarja K. Laiba v krstni kapeli, gotske korne klopi (1446) v prezbiteriju, renesančni relief Pohod sv. Treh kraljev (1515) v baročnem oltarju ob prvem desnem slopu, štukature in stropne slike (1721, I. Flurer) v Križevi kapeli; v osnovi srednjeveško župnišče z renesančnim portalom in baročno fasado (1772); minoritski samostan (ustanovljen 1239, današnja oblika od konca 17. st.) s štukaturami A. Quadria in P. Bettinija v poletnem refektoriju, v poljih slike F. R. Vallauerja, na hodniku oltarni kipi J. Strauba (1752), od cerkve ohranjen in rekonstruiran dolgi kor; dominikanski samostan (ustanovljen 1230), najstarejši je vzhodni trakt z romansko kapelo, križni hodnik s trakti iz poznejših gradbenih faz, od cerkve ohranjena ladja s štukirano fasado (17. st.). Pomembne posvetne stavbe: Bratoničeva hiša (v osnovi poznoromanska, v 15. st. gotizirana), Spodnji svobodni dvor (današnja oblika iz 16. st.), Mali grad ali Zgornji dvor z romansko osnovo (sedanja oblika iz ok. 1570), patricijska hiša v Murkovi ulici (16. st.), stara renesančna mestna hiša (sredina 16. st.); Ptujski grad na hribu je nastajal v več gradbenih fazah (ok. 1140–konca 17. st.), v prvem nadstropju osrednjega poslopja ohranjena avtentična oprema stanovanjskih prostorov. Med spomeniki v mestu je najstarejši Orfejev spomenik oz. nagrobnik poetovijskega meščana Marka Avrelija Vera (2. st.), v srednjem veku uporabljen kot sramotilni steber, Marijin steber (1667) v spomin na bitko pri Mohácsu, kip sv. Florijana v spomin na požar 1744. Pomembno gospodarsko središče, industrija, kmetijstvo, obrt, trgovina; srednješolski center, bolnišnica, Razstavni paviljon Dušana Kvedra, gledališče, Radio Ptuj, velika vinska klet. Za jezom hidroelektrarne Formin Ptujsko jezero; na desnem bregu Drave Ptujske toplice.
Dostopnost