asfalt [grško],
1. splošno: naravna ali umetna mešanica bitumna in mineralov (gline, apnenca, peska idr.) v razl. količinskih razmerjih. Odvisno od količine vsebovanega bitumna je lahko asfalt mehek ali trd; rjavkast ali smolnato črn, školjkasto lomljiv, zmehča se pri ok. 70 °C. Naravni asfalt je nastal s smoljenjem naftnih ostankov. Nahajališča so na Trinidadu, v Kaliforniji, Venezueli (asfaltna jezera), Albaniji in ob Mrtvem morju. Asfalt z velikim deležem mineralnih snovi se imenuje asfaltni kamen, z malo mineralnimi snovmi pa asfaltit. Umetni asfalt se pridobiva iz ostankov pri destilaciji nafte. Mastiks je mešanica iz naravnega in umetnega asfalta ali bitumna. Asfalt se uporablja pri graditvi cest, kot izolacijski material v nizki in visoki gradnji; tudi za izdelavo lakov in barv. Asfaltni beton je cestna obloga iz bitumna, peska, drobirja in polnil; uporablja se tudi za temelje strojev. Asfaltni makadam je zelo votličava cestna obloga iz bitumna, drobirja in gramoza.

Sorodna gesla: aceton | asfaltno jezero | bitumen | bitumen | bitumenske smole | hladni asfalt | katran rjavega premoga | lak | liti asfalt | makadam | mastiks | petrolasfalt | tesnilne mase
2. likovna umetnost: uporaba asfalta je bila priljubljena v oljnem slikarstvu 18./19. st. zaradi lepe rjave barve in lazurnosti, ki je ustrezala tedanjemu okusu. Danes uporabljajo asfalt le še kot posip pri jedkanici.

Sorodna gesla: jedkanica


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek