Recija (Raetia), rimska provinca, Rimljani so si jo podredili 15 pr. n. š.; pod Klavdijem Raetia et Vindelicia obsegala zdajšnje pokrajine Valais, Graubünden (švicarska kantona), del v. Württemberga, z. del Tirolske in j. Bavarsko; od Norika jo je ločila reka Inn, od svobodne Germanije limes. Zavarovana z vrsto trdnjav ob Donavi in od časa Flavijcev naprej tudi s. od nje; legijska postojanka od 179 n. š. Castra Regina (Regensburg), glavno mesto Augusta Vindelicorum (Augsburg), po razdelitvi province v pozni antiki tudi Curia (Chur). Sredi 3. st. so Rimljanom Alemani odvzeli območje s. od Donave, v 5. st. celotno Recijo; Alemanom so pozneje v. od Lecha sledili Bajuvari. Ime Recija je izpeljano iz imena staroselcev Retov, ki so najbrž spadali k starosredozemski predindoevropski skupini plemen in prebivali predvsem v osrednjih Alpah in alpskih dolinah, ki potekajo proti J (Retoromani); v severnobavarskih in švabskih predalpskih pokrajinah pa so provinco naseljevali Vindeliki.

Sorodna gesla: Augsburg | Druz | Germanija | Licinij | limes | Norik | Oglej | Retoromani | rimska zgodovina | Švabska | Tirolska | Vindeliki


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek