mošeja [arabsko masdžid, ‘kraj molitve’], prostor za skupno molitev, navadno več dvoran s stebričjem, razporejenih okoli pravokotnega dvorišča z vodnjakom za obredno umivanje. V eni od dvoran s stebričjem, molilni dvorani, so proti Meki obrnjena molilna niša (mihrab), prižnica (minbar) in pult s Koranom. Mošejo obdaja eden ali več minaretov. Pogosto so jih gradili ob grobovih svetih mož in vladarjev ali pa ob medresah. Mošeja, v kateri redno poteka petkovo bogoslužje s pridigo (kutba), se imenuje džamija (zbirališče).

Sorodna gesla: islamska umetnost | livan | medresa | mihrab | minaret | minbar | tempelj


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek