Leonardo da Vinci [∼ vínči], tudi Lionardo, italijanski slikar, kipar, arhitekt, umetnostni teoretik, tehniški strokovnjak in izumitelj, *15.4.1452 Vinci, †2.5.1519 grad Cloux pri Amboisu (Francija); izšolal se je v delavnici A. del Verrocchia v Firencah, 1472 postal član slikarske bratovščine, 1482–99 deloval na dvoru vojvode L. M. Sforza v Milanu, nato spet v Firencah, 1506–13 s prekinitvami znova v Milanu, 1513–16 v Rimu; 1517 pa se je na povabilo kralja Franca I. preselil v Francijo.
Leonardo da Vinci je poleg Michelangela Buonarrotija, Rafaela in Tiziana najpomembnejši predstavnik italijanske visoke renesanse in kot umetnik in znanstvenik predstavlja utelešenje renesančne univerzalne osebnosti (uomo universale). Ustvarjalni temelj njegovega celotnega dela je bila zahteva po enotnosti narave in duha; njen rezultat je na podlagi volje po spoznavanju temelječa enotnost umetnosti in znanosti. V ritmični enotnosti lepe forme in poduhovljene moči, drže in izraza, v umirjeni harmoniji in tekočih gibih je prikazoval poleg zunanje tudi notranjo podobo ljudi. Z upodobljenimi osebami je povezoval krajino, svetlobo, atmosfero in barvo v organsko celoto. Kot raziskovalec narave in njenega umetniškega oblikovanja kot tudi zaradi zrelega poznavanja vseh znanstvenih in umetniških postopkov je Leonardo da Vinci nadvse pomemben tudi za evropsko duhovno zgodovino. Veliko njegovih poznih del je bilo izgubljenih ali pa je deloma uničenih, kot freska Zadnje večerje v reflektoriju samostana Santa Maria delle Grazie v Milanu (1496/97), ki je bila že večkrat restavrirana. Poleg nje so najbolj znana dela Mona Liza, Madona v votlini, Oznanjenje in Ana Samotretja, ki poleg risb in skic omogočajo prepoznati celoten obseg njegove nadarjenosti.
Leonardo da Vinci je deloval tudi kot arhitekt in kipar. Pričevanja o tem so se ohranila le v skicah in dokumentih. Kot raziskovalec narave je Leonardo da Vinci na podlagi eksperimentiranja in izkušenj odkril vrsto temeljnih zakonov: mdr. je raziskoval ptičji let, zračne in vodne tokove in bil s svojimi genialnimi konstrukcijami naprav in strojev precej pred svojo dobo. Sam je seciral mrliče, spisal traktat o anatomiji in ga opremil s še zdaj občudovanimi perorisbami. Obsežna knjiga o teoriji umetnosti (Razprava o slikarstvu, Trattato della pittura) je ostala nedokončana. Poleg zahtev po študiju narave vključuje tudi raziskavo o uporabi senčenja v slikarstvu in uvod v ptičjo in linearno perspektivo. Kot levičar je Leonardo da Vinci vsa svoja dela napisal v zrcalni pisavi.

Sorodna gesla: Andrea del Sarto | avtomatski obdelovalni stroji | Boltraffio, Giovanni Antonio | Bossi, Giuseppe | centralna stavba | Correggio | Giotto | italijanska književnost | italijanska umetnost | Joos van Cleve | kanon | Luini, Bernardino | medicina | Michelangelo Buonarroti | Mona Lisa | naravoslovje | nauk o razmerjih | perspektiva | Rafael | renesansa | Sforza, Ludovico Maria | sfumato | tehnika | Tizian | Verrocchio, Andrea del


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek