variacija [latinsko], 1. splošno:sprememba, odstopanje, odklon, različica.2. glasba:spreminjanje melodične podobe ali narave v glasbenem stavku predvsem v temi ali v celi skladbi; kot preprosto improvizirano spreminjanje melodije prastara in zelo pogosto uporabljana glasbena tehnika. Variacija lahko obsega posamezne ali pa tudi vse dele teme: melodične (ornamentalne), kontrapunktične, harmonske ali ritmične variacije. V 19. st. je nastala karakteristična (tudi fantazijska) variacija, v kateri tema spreminja svoj sestav in naravo. – V glasbeni preteklosti, predvsem v 17./18. st., se je iz variacije razvilo več kompozicijskih oblik, kot so chaconne, double, fuga, passacaglia, suita. Variacijo uporabljajo tudi v dvanajsttonski tehniki in v serialni glasbi.
Sorodna gesla: chaconne | double | dvanajsttonska tehnika | fuga | parafraza | passacaglia | Scheidt, Samuel | serialna glasba | suita3. genetika:katerakoli možna različica lastnosti genetsko podobnih oblik skupin celic, osebkov ali populacij. Variacijska krivulja ponazarja, da so najpogostejše srednje vrednosti lastnosti, najredkejše pa skrajne (najmanjše ali največje) vrednosti. Razpon med obema skrajnima vrednostma predstavlja variacijsko širino.
Sorodna gesla: modifikacija | mutacija | variabilnost4. matematika:osnovni pojem v kombinatoriki. Variacija reda k množice z n elementi je nabor k elementov te množice; pri tem je pomemben tudi vrstni red. Vseh takšnih variacij je
Dostopnost