žirokompas, naprava za določanje smeri neba; temelji na lastnostih gibanja vrtavke v prostoru. V nasprotju z magnetnim kompasom je žirokompas neodvisen od zemeljskega magnetnega polja, zato ga njegove anomalije ne motijo. Uporabljajo ga lahko tudi v podmornicah in v bližini polov Zemlje, kjer magnetni kompas zaradi deklinacije odpove. Kardansko obešeno vrtavko (kardanski obes) s stalno hitrostjo (npr. 20.000 obr./min) vrti elektromotor ali zračna turbina. Ko jo naravnajo in nato vzdržujejo število njenih obratov v minuti, vrtavka obdrži svojo smer ne glede na sukanje svojega ohišja. Poseben mehanizem (navadno električen) prikazuje njeno smer, s tem pa tudi smer severa, glede na lego vozila. Žirokompas je 1908 razvil Hermann Anschütz-Kaempfe za takrat načrtovano podmornico, ki naj bi plula pod s. polom. Žirokompas v navigaciji spodrivata laserska vrtavka in satelitska navigacija.

Sorodna gesla: Anschütz-Kämpfe, Hermann | deklinacija | kardanski obes | kompas | krmilo | laserska vrtavka | matični kompas | navigacija | satelitska navigacija | vrtavka | zemeljsko magnetno polje | žiro- | žiroskop


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek