polizdelek, snovi ali predmeti v vmesni stopnji obdelave; končno obliko dobijo šele v nadaljnjih obdelovalnih postopkih, npr. s toplim in hladnim preoblikovanjem, varjenjem, odrezovanjem, litjem, brušenjem. Polizdelki imajo navadno pravo kemično sestavo, niso pa še pravilno oblikovani. Kovinski polizdelki so npr. bloki, ingoti in gredice iz lite kovine. Te predelajo v profilirane palice, cevi, žico ali pločevino, ki so polizdelki za končne obdelovalne postopke. Polizdelki iz umetnih snovi so navadno v obliki zrn (granulata), ki jih nato segrejejo in vroče stiskajo (termoplasti), ali v obliki okroglih palic, ki jih obdelujejo z odrezovanjem na stružnicah ali rezkalnikih (duroplasti). Kemični polizdelki so snovi, ki jih z mešanjem ali kemijskimi reakcijami spremenijo v končno stanje; npr. pigmenti in topila za izdelavo barvil. Polizdelki pri proizvodnji papirja so pripravljene vlaknine, npr. celulozna vlaknina, papirjevina ali bruševina, ki jih nato stisnejo v papir (holandec).