camera obscura ([kámera opskúra], latinsko, ‘temna izba, temnica’), temna, za svetlobo neprepustna škatla, ki ima na sredini ene od ploskev majhno luknjo. Skoznjo prodira svetloba in na nasprotno ploskev preslika sliko predmeta, ki stoji pred luknjico. Slika je obrnjena na glavo. Njena svetlost je odvisna od premera luknjice ter od razdalje med luknjico in projicirno ploskvo. Princip je poznal že Aristotel, natančno pa ga je v 10. st. opisal arabski učenjak Alhazen (Ibn Al Haytham). Od renesanse so ga uporabljali kot projekcijski pripomoček pri risanju in slikanju ter za preverjanje perspektive (npr. Canaletto). Luknjico so pozneje nadomestili z lečo ali lečjem, na projekcijsko mesto pa postavili ploščo s snovjo, občutljivo za svetlobo; tako je nastal fotoaparat.
Dostopnost