cistin, aminokislina, ki vsebuje žveplo. Nastane z oksidacijo cisteina. V čisti obliki tvori brezbarvne, v vodi slabo topne kristale. Cistin pospešuje rast; kadar ga primanjkuje, je sinteza beljakovin zmanjšana. Cistin je osnovna sestavina nekaterih vrst ledvičnih kamnov; ker je sestavina keratina, ga je veliko v krempljih, kopitih, perju ter laseh in je vzrok za značilen »vonj po žveplu«, ki nastane pri gorenju teh snovi.

Sorodna gesla: cistein | cistinoza | cistinurija | keratin


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek