plomba [latinsko plumbum, ‘svinec’],
1. tehnika: pečat iz svinca, umetne mase idr., večinoma z vtisnjenim vzorcem. Preden odpremo npr. določeno napravo, moramo plombo odstraniti, pri tem pa se plomba uniči; označuje izvor ali kakovost izdelka; uporablja se tudi za varovanje oz. za zaščito pred nepooblaščenimi posegi v naprave (npr. v števec električne energije).

Sorodna gesla: pečat
2. medicina: zastarel izraz za zobno zalivko.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek