plomba [latinsko plumbum, ‘svinec’], 1. tehnika:pečat iz svinca, umetne mase idr., večinoma z vtisnjenim vzorcem. Preden odpremo npr. določeno napravo, moramo plombo odstraniti, pri tem pa se plomba uniči; označuje izvor ali kakovost izdelka; uporablja se tudi za varovanje oz. za zaščito pred nepooblaščenimi posegi v naprave (npr. v števec električne energije).
Sorodna gesla: pečat2. medicina:zastarel izraz za zobno zalivko.