kokain (C17H21NO4), alkaloid, prisoten v listih grma koke (Peru, Bolivija). Učinke žvečenja listov koke (zmanjšanje občutka utrujenosti, lakote in bolečine) so že davno poznali Indijanci z območja Andov. Kokain je 1860 kemijsko izoliral A. Niemann, 1902 ga je prvi kemijsko sintetiziral R. Willstätter. Kot mamilo povzroči kokain evforijo, poveča storilnost in izzove prijetne halucinacije, privede pa tudi do telesnega in duševnega propada (žargonska imena: sneg, koks, white powder, charley, coke, speed ball). Kot lokalni anestetik (lokalna anestezija) se uporablja le še pri posegih na očesu, drugje so ga zaradi njegovih škodljivih učinkov zamenjali drugi lokalni anestetiki.

Sorodna gesla: alkaloidi | Bolivija | evforija | halucinacija | kokavec | lokalna anestezija | mamila | Schleich, Carl Ludwig | Willstätter, Richard


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek