indigo [špansko], indigo modra, C16H10N2O2, rastlinsko barvilo, ki so ga uporabljali že 2000 pr. n. š. v Egiptu; pridobivali so ga iz indigovca, v Evropi od 9. st. iz siline. Temnomodri kristalni prah indiga z rdečkastim sijajem je netopen v vodi, alkoholu, razredčenih kislinah in lugih. V barvarskih kotlih daje snovem obstojno modro barvo. Pri redukciji v indigo belo z natrijevim disulfatom(III) se spremeni v obliko, topno v vodi, pri sušenju obarvanega blaga na zraku (oksidacija) pa spet postane moder. Po prvi sintezi 1880 (A. von Baeyer) in izboljšavi postopka 1890 (K. Heumann) je dosegel svetovni uspeh v barvni industriji.