grob, označen prostor pokopa; od moustériena (kulturna stopnja v stari kameni dobi) so se bivališča mrtvih spreminjala prav tako razl. kot bivališča živih, izmenjavala sta se žarni in zemeljski pokop ali pa sta bila oba hkrati. Najprej so mrtve pokopavali v stanovanjskih hišah ali sredi naselbine (hišni grobovi), kot je še danes v navadi na nekaterih tropskih območjih. Sledila je gradnja grobov iz materialov starih stanovanjskih hiš ali pa so hiše posnemali, npr. staroegipčanske mastabe, bolivijske čulpe, vzhodnoazijske grobne strehe in hiše duhov ter eskimski samotni igluji; srednjeveške hišaste žare. Kot večna prebivališča naj bi bili takšne hiše in mesta mrtvih (nekropola) trajnejši. Nadaljnja zaščita grobov je vodila do vkopavanja grobov v zemljo oz. v hrib ali do umetnega nasipanja. Prvo je pripeljalo do nastanka hipogejev, katakomb, grobnic, grobnih komor, grobnih votlin, drugo pa do gomil, stožčastih in kupolastih grobov, piramid, turb in drugih oblik. Kot stranske oblike tega razvoja so nastali mavzoleji, grobni stolpi, koničasti grobovi in ploščadi umrlih.
Dostopnost