Maxwellove enačbe [méksvel- ∼], štiri osnovne enačbe v elektrodinamiki, ki jih je 1855 postavil J. C. Maxwell. V obliki vektorskih enačb opisujejo medsebojne vplive električnih in magnetnih polj. Izmenično elektromagnetno polje se po njih v vakuumu razširja s svetlobno hitrostjo, iz česar je Maxwell sklepal, da je tudi svetloba elektromagnetno valovanje.