Upanišade [sanskrtsko Upanishad, ‘sesti v bližini’ (učitelja)], skupina svetih besedil brahmanizma in hinduizma naravnofilozofsko-mistične vsebine, ki pomenijo zaključek Ved (od tod ime vedanta); imajo status razodetja (šruti). Deloma so vključene v Brahmane in Aranjake. T. i. starejše Upanišade – k njim prištevajo Brihadaranjaka Upanišade in Čandogja Upanišade – so nastale med 800 in 600 pr. n. š. V obliki razprav obravnavajo problem izvora sveta, posmrtne usode duše, ponovnega rojstva ter osvoboditve izpod trpljenja polnega kroga rojstev (sansara), ki ga povzroča vzročno-posledična veriga dejanj (karma). Kot pot k odrešenju je postal v starejših Upanišadah pomemben nauk o intuitivnem spoznanju identitete atmana in brahmana (tat tvam asi). V t. i. srednjih Upanišadah se kaže vpliv budizma ter filozofskih sistemov sankhje in joge. Nekatere izmed t. i. mladih Upanišad, napisanih šele v srednjem veku, vsebujejo nauke različnih teističnih hinduističnih sekt. Kanonsko število Upanišad je 108.
Dostopnost