1. Galicija, poljsko Galicja, ukrajinsko Galicija, pokrajina na s. obronkih Karpatov, ok. 80.000 km2, na Z jo omejuje zgornji tok reke Visle, proti V polagoma prehaja v Ukrajino in Bukovino. Reka San jo deli na zahodno Galicijo, ki sodi k Poljski, in vzhodno Galicijo, ki sodi k Ukrajini. V tej prehodni pokrajini med Z in V so pomembna mesta, kot so Krakov, Tarnów, Przemyśl in Lvov. Obrt in trgovina sta bili sprva večidel v nemških, pozneje pa v judovskih rokah. Ob nahajališčih razl. rud in soli so nastale številne rudarske naselbine. Z zgraditvijo železnice in industrializacijo se je začel gospodarski vzpon.
Zgodovina: Galicijo so več stoletij naseljevali Slovani; od 10. st. boji zaradi nasprotij med poljskimi in kijevskimi knezi. 1386 je pod Vladislavom Jagiełłom pripadla Poljski, 1772, po prvi delitvi Poljske (med Rusijo, Avstrijo in Prusijo) pa Avstriji z imenom Galicija in Lodomerija. 1774 je Avstrija zavzela Bukovino in jo 1786 združila z Galicijo. Pri tretji delitvi Poljske 1795 ji je pridružila še območja ob rekah Pilica in Zahodni Bug ter mesto Krakov. Po Napoleonovih vojnah in dunajskem kongresu je Galicija postala kronska dežela v okviru Avstrije, Krakov je bil do 1846 samostojna republika, Bukovina pa od 1849 samostojna kronska dežela. Avgusta in septembra 1914 so v Galiciji potekali hudi boji med Avstro-Ogrsko in carsko Rusijo. 1919, po razpadu Avstro-Ogrske, znova poljska. 1.11.1939 so v. Galicijo priključili ZSSR, 1941 so jo zasedli Nemci in iztrebili judovsko prebivalstvo. 1944 je bil v. del znova priključen ZSSR (danes del Ukrajine).
Dostopnost