Bachelard [bašlár], Gaston, francoski filozof in literarni kritik, *27.6.1884 Bar-sur-Aube, †16.10.1962 Pariz; pod vplivom relativnostne teorije razvijal svojo filozofijo znanosti. Podobno kot pozneje T. Kuhn poudarjal diskontinuiteto v razvoju znanosti, verjel pa tudi, da okvir določenega znanstvenega spoznanja, ki ga novejša teorija razglasi za zmotnega, v posebnih primerih še vedno velja. Osnova spoznanja ni descartesovski »trdni temelj«, saj je vsako védenje mogoče preveriti le na podlagi poznejših spoznanj. Bachelard je zavračal naivni realizem, verjel pa je v objektivno realnost zaznanega in namišljenih svetov ter razvijal svojevrstno literarno kritiko; pogosto jo je povezoval z Jungovo psihoanalizo. Kot dolgoletni predavatelj na Sorboni vplival na francoski strukturalizem.
Dela: Novi duh znanosti (Le Nouvell Esprit scientifique, 1934), Oblikovanje znanstvenega duha (La formation de l'esprit scientifique, 1938; sl. 1998), Psihoanaliza ognja (La Psychoanalise du fou, 1938), Racionalni materializem (La matéerialisme rationnel, 1953), Poetika prostora (La Poetique de l'espace, 1957).
Dostopnost