polinom [grško], funkcija oz. algebrski izraz v obliki vsote mnogokratnikov potenc ene ali več spremenljivk, npr. a0 xn + a1 xn–1 + a2 xn–2 + … + an–1 x + an, faktorje a0, a1 … an imenujemo koeficienti; najvišji eksponent potence ob neničelnih koeficientih pa je stopnja polinoma (v zapisanem primeru je to n, če je a0 od nič razl. število). Dvočleni polinom je binom.
Dostopnost