Davčni terminološki slovar

© 2023 ZRC SAZU, FU UL

Glavna urednica: Mateja Jemec Tomazin
Avtorji: Nika Hudej, Mateja Jemec Tomazin, Maja Klun, Andreja Kostelec, Polonca Kovač, Jernej Podlipnik
Hrvaški ustrezniki: Irena Klemenčić, Katarina Ott
Terminografski pregled: Simon Atelšek, Tanja Fajfar, Mojca Žagar Karer
Recenzenta: Janja Hojnik, Erik Kerševan
Izdajatelja: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo
Založnika: Amebis, d. o. o., Kamnik in Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana
Leto izida: 2023
Javni (so)financer: Ministrstvo za kulturo
 

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani
COBISS.SI-ID 187725059
ISBN 978-961-6474-76-4 (Amebis, HTML)
 

Iz recenzij

Slovar je pripravljen celovito, z interdisciplinarnim sodelovanjem priznanih strokovnjakov. Izbor gesel je bil pripravljen temeljito, utemeljitve pa so natančne, upoštevajoč potrebo po konciznosti, ki se od slovarjev pričakuje. Upoštevajoč mednarodno vpetost sodobnega življenja in s tem vse bolj tudi davkov, posebej veseli dejstvo, da slovarski sestavki vključujejo tudi angleške in hrvaške ustreznike, kar je izjemnega pomena za davčno prakso, pa tudi za akademski proces na različnih področjih (pravo, ekonomija, jezikoslovje).

Posledično pomeni slovar pomemben prispevek k bolj zakonitemu in učinkovitemu delovanju davčnih organov in sodišč kot tudi samih davčnih zavezancev in davčnih svetovalcev oziroma drugih specializiranih strokovnjakov, ki sodelujejo v davčnih postopkih. Davčni terminološki slovar bi moral najti ustrezno mesto tudi med davčnimi strokovnjaki na vladi, ki oblikujejo spremembe relevantne zakonodaje z namenom dosledne jezikovne rabe. V tem smislu ocenjujem, da Davčni terminološki slovar predstavlja posebej dragocen doprinos k teoriji in praksi tako na davčnem kot jezikoslovnem področju. Sodobni davčni sistem se je gradil vrsto let in je podvržen številnim izzivom. Veseli me, da imamo tudi v Sloveniji raziskovalce, ki svojo energijo namenjajo tem izzivom. Končno je Davčni terminološki slovar tudi velik osebni dosežek urednikov in avtorjev, ki jim zanj iskreno čestitam. Želim si, da ga bodo utegnili tudi dopolnjevati, ko bo to terjal čas.

Prof. dr. Janja Hojnik, Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru

Podpreti in pohvaliti je treba prizadevanje avtorjev, da odmaknejo opredelitev pojmov na davčnem področju od pozitivnopravnih zakonskih definicij in jim s tem poskušajo dati vsebino, ki presega vsakokratno določitev s strani zakonodajalca v okviru ureditve določene vrste obdavčenja. S tem se tudi vzpostavljajo sistemski temelji davčnopravne ureditve, ki presegajo zgolj regulacijo za potrebe prakse v določenem časovnem obdobju. Tak primer je lahko npr. definicija neplačujočega gospodarskega subjekta (missing trader), ki ga slovar pravilno in zadosti celovito opredeli v njegovem bistvu, čeprav bi se lahko v praksi za potrebe reševanja konkretnih sporov pojavile tudi bolj specifične kvalifikacije (npr. da gre le za poslovni subjekt, ki je namenjen izključno izvajanju transakcij, za katere ne poravna dolgovanega davka na dodano vrednost in kasneje tudi preneha). Avtorjem je ob tem tudi uspelo, da definicij pojmov vseeno ne odmikajo preveč od pozitivnopravnih opredelitev, kar bi lahko povzročalo za uporabnike dodatne nejasnosti pri uporabi navedenih pojmov v komunikaciji z davčnimi organi. Navedena razpetost je za avtorje razumljivo zahtevna, vendar so jo po mojem mnenju vsekakor uspeli dobro razrešiti.

Morda vključitev nekaterih pojmov in njihovih definicij kaže zavedanje avtorjev o njihovem pomenu v prihodnji ureditvi davčnega področja (npr. kriptovalute), kar je seveda zanimivo samo po sebi. Seveda bodo tudi definicije določenih pojmov lahko predmet nadaljnje razprave (npr. ali je res mogoče, da je določen upravni akt hkrati posamičen in abstrakten, kot je to opredeljeno pri zavezujoči davčni informaciji), vendar je to nujni sestavni del vsakega znanstvenega dela – da ob razjasnitvi določenih vprašanj tudi odpira nova.

Delo lahko ovrednotim kot pomemben prispevek na davčnem področju, na katerem tovrstnih del izrazito primanjkuje. Prav tako so avtorske definicije pojmov ustrezno koncizne in vzpostavljajo na primernih mestih medsebojne reference. S tega vidika delo pomeni zanimivo, tako za teorijo kot tudi za prakso koristno delo, ki ga kaže le pohvaliti in podpreti njegov morebitni nadaljnji razvoj tudi v bodoče.

Dr. Erik Kerševan, vrhovni sodnik

O nastajanju Davčnega terminološkega slovarja

Pobudo za Davčni terminološki slovar sta spomladi leta 2018 dali prof. dr. Maja Klun in prof. dr. Polonca Kovač s Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani. Željo po terminološki ureditvi področja davkov je vodila izkušnja sodelovanja pri Pravnem terminološkem slovarju, ki je pokazala, kako pomembno je predstaviti pojmovni sistem nekega področja v celoti in kako lahko le en vidik, kot je pravni, omeji celovitost predstavitve na izrazito multidisciplinarnih področjih, kot so davki, kjer se prepletajo pravne, ekonomske, informacijske, politološko-sociološke, upravnosistemske in druge razsežnosti. Za pomoč in strokovno terminografsko vodenje sta se obrnili na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in sicer na Terminološko sekcijo. Terminografsko vodenje je prevzela doc. dr. Mateja Jemec Tomazin. Skupini področnih strokovnjakov so se poleg obeh pobudnic pridružili še strokovnjakinja za carine Andreja Kostelec, davčna svetovalka v družbi KPMG poslovno svetovanje, d.o.o., in doc. dr. Jernej Podlipnik, odvetnik in predavatelj davčnega prava na več pravnih ustanovah, ki sta sodelovala že pri Pravnem terminološkem slovarju, ter Nika Hudej, svetovalka Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Zakaj smo se lotili prav področja davkov? Davčni sistem je zelo pomemben del vsake urejene družbe, saj se prek njega pobirajo sredstva za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb. Davki so civilizacijska pridobitev, kajti iz davčnih virov kot najbolj pomembnega proračunskega vira se financira večina dejavnosti v javnem interesu, naj gre za osnovne državne naloge ali za javno zdravstvo, šolstvo in socialni sistem. Davčni sistem in zlasti pravna načela ter pravna pravila pa niso namenjena zgolj čim višjim javnofinančnim prihodkom, temveč tudi varstvu pravic davkoplačevalcev in povezanih oseb. Niti številčno ni zanemarljivo, da se le v Sloveniji vsako leto vodi kar okoli 2,8 milijonov davčnih postopkov. Dodatno je pri davkih pomembna globalizacija poslovanja, zlasti v okviru Evropske unije, kar je poudarjeno na področju carin. Vse to med drugim zvišuje pomen terminološke dorečenosti, ki je nepogrešljiv element pravne varnosti. Nabor avtorjev ob tem kaže, da je bila posebna skrb posvečena celoviti obravnavi davčne terminologije, saj so v slovar prek strokovnjakov za posamezna podpodročja vključeni temeljni in novejši ekonomski pojmi ter tako pravnomaterialni kot pravnoprocesni pojmi. Poleg tega so enakovredno vključeni ozko davčni termini, prav tako pa tudi termini s področja socialnih in drugih prispevkov ter še posebej termini s področja carinskih zadev, relevantni tako na nacionalni kot evropski ravni.

Prva faza izdelave slovarja je bila oblikovanje geslovnika na podlagi luščenja terminoloških kandidatov iz korpusa zbranih besedil. Že ta faza je pokazala precejšnjo variantnost poimenovanj za isti pojem, kar je spodbudilo nadaljnje delo pri slovarju. Vsak strokovnjak je pripravil definicije za svoje področje, ki so jih avtorji usklajevali na skupnih sejah, najprej v živo, pozneje pa še prek video orodij, saj je tudi v nastajanje davčnega slovarja posegla epidemija koronavirusne bolezni. Strokovnjaki so se med pisanjem definicij o strokovnih vprašanjih in tujejezičnih ustreznikih večkrat posvetovali s kolegi. Pri nastajanju slovarja so s hrvaškimi ustrezniki sodelovali tudi strokovnjaki iz Zagreba, zlasti dr. Irena Klemenčić, strokovnjakinja za finančno pravo, ki je prispevala glavnino hrvaških ustreznikov, in izr. prof. Tereza Rogić Lugarić, obe s Pravne fakultete Univerze v Zagrebu (Pravni fakultet Sveučilišta u Zagrebu), ter dr. Katarina Ott, dolgoletna predstojnica hrvaškega Inštituta za javne finance (Institut za javne financije) v Zagrebu.  Poudariti je treba, da se je skupina hrvaških sodelavcev trudila poiskati ustrezna hrvaška poimenovanja za posamezne davčne pojme in institute v okviru bilateralnega projekta BI-SI-HR/20-21-010, ki sta ga financirala Agencija RS za raziskovalno dejavnost ter hrvaško ministrstvo za znanost in izobraževanje (Ministarstvo za znanosti i obrazovanja). Tudi angleški ustrezniki so preverjeni v mednarodni sodni praksi in normativnih aktih. Neredko je bilo to težavno delo, saj so določena pravila in pojmi na  Hrvaškem vpeti v celoten poimenovalni sistem z drugačnim uvidom, kot to velja za slovensko pravno ureditev, npr. pri vrstah davčnega nadzora. Velika mera usklajevanja v tem okviru pa daje slovarju dodatno teoretično težo in praktično uporabnost.

Slovar kaže, da je področje davkov zelo dinamično. Davki so odvisni od dejavnosti, organizacijske oblike gospodarskega subjekta, njihovo višino ali morebitne olajšave pa urejajo še drugi predpisi, zato je gotovo ostalo nerazrešenih še kar nekaj terminoloških dilem. Prosimo vas, da nam pripombe, popravke in komentarje pošljete na naslov davki@zrc-sazu.si. Upoštevali jih bomo v morebitni naslednji izdaji slovarja. Slovar bo odprto dostopen tudi na slovenskem terminološkem portalu, ki nastaja v okviru projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju (2020-2023), ki ga financirata Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Evropski sklad za regionalni razvoj, kjer bo prav tako mesto za sporočanje popravkov in dopolnitev.

Več o zasnovi in zgradbi slovarja ter druge podatke o slovarju najdete na spletni strani https://doi.org/10.3986/9789610506744.