Epistemologija Razlikujemo filozofski (prevladuje v anglosaških deželah) in znanstveni pristop (značilen za frankofonske dežele) k epistemologiji. Epistemologija kot filozofska veda odgovarja na vprašanje, kaj je znanje, vednost, kaj lahko vemo in kako vemo, da nekaj vemo. Je spoznavna teorija (gnoseologija), ki proučuje izvor, strukturo, metode in veljavnost vednosti oziroma (spo)znanja. Epistemologija kot znanost proučuje znanstvena spoznanja, načine izgradnje znanstvenega znanja in znanstvenega opisovanja oziroma razumevanja, pojasnjevanja sveta. Pomeni teorijo znanosti. Govorimo lahko tudi o posameznikovi epistemologiji v smislu njegovih temeljnih predpostavk vednosti o sebi in svetu, njegovih spoznavnih in čustvenih navad, na podlagi katerih deluje. V tem kontekstu epistemologije kot znanosti proučujemo temeljne podstati – biološke, družbene in psihosocialne – vednosti, vzorce organiziranosti zaznave, mišljenja, odločanja, vrednotenja, čustvovanja, ki je podlaga vedenju opazovanega sistema. Glede na razumevanje narave in procesov izgradnje vednosti oziroma (spo)znanja (v filozofskem in znanstvenem pomenu) razlikujemo objektivistično in konstruktivistično epistemologijo v njunih številnih pojmovnih različicah (npr. pozitivistična, realistična, strukturalistična in hermenevtična, interpretativna, socialnokonstrukcionistična, participativna epistemologija). Epistemologije se razlikujejo tudi glede pojmovanja odnosa med vednostjo in funkcijo moči ter etiko. Nekatere vednost obravnavajo neodvisno od funkcij moči in etike, druge pa upoštevajo njeno neogibno povezanost s tema dvema funkcijama.
Dostopnost
Dostopnost