Teorija navezanosti Velja za eno od osrednjih teorij, na katere se opiramo v socialnem delu z otroki in družinami. Še posebej pomembno je to znanje v kontekstu socialnega dela z družino na področju rejništva, posvojitev, ločitev, dela z otroki, ki prihajajo iz družin s številnimi izzivi. Ključno spoznanje teorije navezanosti to, da nas družina, v kateri odraščamo, opremi z matrico, s katero vstopamo v svet. Otrok na podlagi zgodnjih odnosnih izkušenj s primarnimi skrbniki razvije bodisi čustveno varno ali pa eno izmed treh oblik negotove navezanosti. Med negotove stile navezanosti se uvrščajo: anksiozno-preokupiran stil navezanosti (v otroštvu poimenovan ambivalenten stil), odklonilno-izogibajoč stil navezanosti in plašno-izogibajoč oz. dezorganiziran stil navezanosti.



Vir: Besednjak socialnega dela - Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Komentiraj slovarski sestavek