običájno prebivalíšče -ega -a s

naslov, na katerem oseba v ustaljenem teku svojega življenja redno, normalno ali navadno živi, in kjer je zaradi poklicnih ali osebnih vezi središče njenih življenjskih interesov, ki kažejo tesno povezavo med osebo in tem krajem, zaradi česar se uporablja kot navezna okoliščina pri določitvi pristojnosti ali ugotavljanju davčnega rezidentstva


hrv.: uobičajeno boravište

ang.: normal residence, ordinary residence




Vir: Davčni terminološki slovar - ZRC SAZU, FU UL

Komentiraj slovarski sestavek