couronner [-rɔne] verbe transitif kronati, (o)venčati; obdajati; podeliti nagrado; izpolniti (želje)

~ un livre podeliti nagrado knjigi
il s'est couronné en tombant pri padcu se je ranil na kolenu
se ~ pokriti se, prevleči se (de z); raniti si koleno (konj)
la fin couronne l'œuvre konec krona delo; konec dober, vse dobro



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek