déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

se ~ ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek