douter [dute] verbe intransitif dvomiti (de o), ne prav vedeti, ne zaupati (de quelqu'un komu)

ne ~ de rien ne oklevati, ne se obotavljati, biti preveč samozavesten, biti predrzen
se ~ de quelque chose slutiti kaj, sumiti, domnevati
ne pas se ~ de (familier) pojma ne imeti o
à n'en pas ~ gotovo, zanesljivo
je m'en doute to si lahko mislim
je ne m'en doutais même pas niti pojma nisem imel o tem
~ de son succès dvomiti o svojem uspehu
~ de ses yeux svojim očem ne verjeti



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek