fleurir [flœrir] verbe intransitif cveteti, cvesti; procvitati (v tem pomenu je sedanji deležnik florissant in imperfekt il florissait)
les arts florissaient sous Louis XIV umetnosti so procvitale za časa Ludovika XIV.
(familier) nez qui fleurit nos, ki cvete, ki je rdeč (d'un ivrogne pijanca)
~ les tombes okrasiti grobove s cvetjem
~ une femme dati cvetlico ženski, ki si jo pripne na obleko
~ sa boutonnière vtakniti si cvetlico v gumbnico
Dostopnost
Dostopnost