nom [nɔ̃] masculin ime; priimek; grammaire samostalnik

~ de baptême, petit ~ krstno ime
~ abstrait, collectif, commun pojmovno, skupno, obče ime
~ commercial, social tvrdka
~ de jeune fille dekliško ime
~ de guerre izposojeno (privzeto) umetniško, odrsko ime, psevdonim
~ de lieu krajevno ime
~-pilote (po)znano ime
~ propre lastno ime
au ~ de (mes amis) v imenu (mojih prijateljev)
j'agis en son ~ delam v njegovem imenu
en mon ~ personnel v mojem osebnem imenu
sans ~ (figuré) neverjeten, nezaslišan
sous un ~ d'emprunt pod privzetim imenom
(populaire) nom de nom! nom d'un chien! hudiča! prekleto!
arrêter quelqu'un au ~ de la loi aretirati koga v imenu zakona
décliner son ~ povedati svoje ime, dati se spoznati
connaître quelqu'un de ~ koga po imenu poznati
se faire un ~ postati znan, ustvariti si ime
se faire un grand ~ postati slaven
nommer, appeler les choses par leur ~ (figuré) reči bobu bob, izraziti se naravnost, brez olepšavanja, brezobzirno



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek