résulter [rezülte] verbe intransitif izhajati, slediti, izvirati (de iz), rezultirati, biti rezultat, biti posledica

il en résulte que ... iz tega sledi, da ...
qu'en résultera-t-il? kaj bo (sledilo, nastalo) iz tega?
il est résulté de grandes pertes de sa mauvaise gestion zaradi njegovega slabega upravljanja je prišlo do velikih izgub
son mauvais état de santé résulte d'un excès de travail njegovo slabo zdravstveno stanje je posledica pretiranega, prekomernega dela



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek