revêtir* [rəvɛtir] verbe transitif znova obleči (osebo); obleči (svečano obleko); figuré odeti; obiti, opažiti; prevleči; obložiti; utrditi (cesto)
se ~ obleči se (de quelque chose v kaj)
~ l'apparence da(ja)ti si, privzeti videz
~ quelqu'un de pouvoirs pooblastiti koga; dati komu pooblastilo
~ l'uniforme, la tenue bourgeoise, ses habits du dimanche nositi uniformo, civilno obleko, nedeljsko obleko
se ~ d'un uniforme obleči uniformo
~ un mur de carreaux de faïence obložiti steno, zid s ploščicami iz fajanse
~ un passeport d'un visa opremiti potni list z vizumom
Dostopnost
Dostopnost