rouge [ruž] adjectif rdeč; razbeljen (železo); rdeč, objokan (oči); ognjeno rdeč (lasje); rdečelas; masculin rdeča barva, rdečilo; rdeča šminka; (= ~ à lèvres) rdečilo za ustnice; rdeča (igralna) karta; rdeča (biljardna) krogla; politique rdečkar; rdečelasec; rdeče vino

~ bordeaux, brique, cerise, sang vinsko, opečno, češnjevo, krvavo rdeč
~ clair, foncé svetlo, temno rdeč
~ comme un coq, un coquelicot, une écrévisse, une pivoine, une tomate rdečkot puran, mak, rak, potonika, paradižnik
~ sombre, blanc rdeče, belo žarenje
bâton masculin de ~ rdečilo za ustnice
fer masculin chauffé au ~ rdeče razbeljeno železo
maladies féminin pluriel ~s rdečica (svinjska bolezen)
Armée féminin ~ Rdeča armada
mer féminin Rouge Rdeče morje
Peau-Rouge masculin rdečekožec, lndijanec
drapeau masculin rouge rdeča zastava (revolucionarni emblem)
le feu est au ~ semaforska luč je rdeča
se fâcher tout ~ strašansko se razjeziti
(se) mettre du ~ nalepotičiti se z rdečilom
le ~ lui monte au visage kri mu plane v obraz
il est passé au ~ (automobilisme) vozil je skozi rdečo luč
teindre une étoffe en ~ pobarvati blago rdeče
voir ~ pobesneti od jeze
voter ~ glasovati za rdeče (za socialiste, komuniste)



Vir: Francosko-slovenski slovar - Anton Grad

Komentiraj slovarski sestavek