concomitant, e [kɔ̃kɔmitɑ̃, t] adjectif spremljevalen, spremljajoč, istočasen, soobstoječ
faits masculin pluriel concomitants istočasne okolnosti
faute féminin concomitante istočasna krivda, sokrivda
(religion) grâce féminin concomitante dejanska milost božja
Dostopnost
Dostopnost