μάρμαρος

Et.: domnevno iz kor. *merh2- 'drobiti', 'treti' in sor. z glag. μάρναμαι; ljudska etimologija je subst. povezovala z μαρμαίρω 'svetim se', 'lesketam se' in z μαρμάρεος 'svetel', 'bleščeč';' od tod lat. izpos. marmor, sl. marmor



1. adi. ep. blesteč, bleščeč (se), svetel

2. subst.

a) ep. kamen, skala

b) marmor
        • NT



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Λ-Μ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Gardina, Yoshinaka Gerl, Iljaš, Keršič, Pikl, Pintarič, Kus, Šiškovič, Škraban

Komentiraj slovarski sestavek