μέν part., ki nikoli ne stoji na začetku stavka, nav. pa stoji za besedo, na katero se nanaša

Et.: gl. μά in μήν



1. okrepi ali potrjuje besedo, na katero se nanaša res, zares, gotovo, seveda, kajpada, torej
        • ἦ μέν zares, v resnici
        • ἐγὼ μέν jaz vsaj, jaz gotovo (kako drugi sodijo, ne vem)
        • ἀλλὰ … μέν pa … toda zares
        • καὶ μέν in zares, pa vendar
        • μὴ μέν zares ne, gotovo ne
        • οὐ μὲν δή pa zares ne
        • μενοῦνγε da, seveda
        • εἰ μὲν (δή) če (torej) zares

2. včasih part. ni mogoče prevesti

3. stoji korel. in pogosto ustreza njej sledečemu δέ, μέντοι, ἀλλά in se velikokrat ne prevaja sicer … pa, deloma … deloma
        • ὁ μὲν … ὁ δέ ta … oni, eden … drugi
        • οἱ μὲν … οἱ δέ ti ... oni, eni ... drugi
        • τὸ μὲν … τὸ δέ to … ono, eno ... drugo
        • τοτὲ μὲν … τοτὲ δέ zdaj … zdaj, enkrat ... drugič
        • μὲν οὖν zato torej

4. v odgovoru vsekakor, seveda, zares

5.

a) včasih vežemo stavke podredno, medtem ko so jih Grki vezali priredno
        • ἦν μὲν σιωπή, φθέγμα δ' ἐξαίφνης τινὸς θώϋξεν αὐτόν ko je vse molčalo, ga je nenadoma nekdo poklical

b) korel. stavka sta včasih zelo oddaljena drug od drugega

c) v korel. s členico μέν je pogosto druga členica, npr. ἀλλά, αὐτάρ, ὅμως, ἔπειτα, καί
        • κάρτιστοι μὲν ἔσαν καὶ καρτίστοις ἐμάχοντο

č) neredko manjka δέ
        • τὸ μὲν σε πρῶτον ἐγὼν εἰρήσομαι αὐτή



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Λ-Μ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Gardina, Yoshinaka Gerl, Iljaš, Keršič, Pikl, Pintarič, Kus, Šiškovič, Škraban

Komentiraj slovarski sestavek