μήν2 μηνός, ὁ in μείς μηνός, ὁ ion.

Et.: iz *μηνσ-ος; prim. stind. mās- 'luna', 'mesec', lat. mensis, sl. mesec, got. mēna 'luna', menoþs 'mesec', stvnem. mesec, nem. Mond, Monat, ang. month; vsi našteti in še številni drugi primeri izhajajo iz ide. kor. *meh1- 'meriti', kar pojasnjuje pomensko dvojnost prvotne ide. besede, ker se je uporabljala tako za časovno obdobje kot tudi za nebesno telo; prvotni pomen besede je torej 'obdobje enega kroga luninih men'



1. mesec (leto je imelo 12 mesecev (= 354 dni); mesec se je delil na tri dele, ki so se imenovali μὴν ἱστάμενος (začetek), μὴν μεσῶν (sredina), μὴν φθίνων (konec))
        • τοῦ μηνός mesečno, na mesec
        • κατὰ μῆνα mesečno, na mesec
        • μὴν ἱστάμενος začetek meseca
        • μὴν μεσῶν sredina meseca
        • μὴν φθίνων konec meseca
        • τετάρτῃ φθίνοντος (sc. μηνός) četrti dan pred koncem meseca

2.

a) mesec, luna

b) mlaj
        • NT



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Λ-Μ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Gardina, Yoshinaka Gerl, Iljaš, Keršič, Pikl, Pintarič, Kus, Šiškovič, Škraban

Komentiraj slovarski sestavek