μονόω in μουνόω ion. (μόνος)



1. act. osamim, puščam samega
        • τινά
        • γενεήν nadaljujem rod po enem samem sinu (tako, da je vedno samo eden sin)

2. pass.

a) zapuščen sem, oropan sem, osamljen sem, samevam
        • μουνωθέντες τῶν συμμάχων brez bojnih zaveznikov

b) pos.
        • ἐμουνοῦντο stali so osamljeni tj. vsak je imel samo en glas Herodot 8, 123



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar (Λ-Μ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Gardina, Yoshinaka Gerl, Iljaš, Keršič, Pikl, Pintarič, Kus, Šiškovič, Škraban

Komentiraj slovarski sestavek