Et.: prim. stind. náma- 'ime', lat. nōmen, sl. ime, got. namo, nem. Name, ang. name
● v krazi z določnim členomτοὔνομα = τὸ ὄνομα
1. ime, naziv, nazivanje, poimenovanje • ὄνομαz imenom, po imenu, imenovan • ὀνόματιz imenom, po imenu, imenovan • πόλις Θάψακος ὀνόματι • πόλις ὄνομα Καιναί • ὄνομα καλέω τινάkličem koga po imenu (z imenom), dajem komu ime, imenujem koga • ὄνομα τίθημι (τίθεμαί) τινιdajem komu ime, nadenem komu ime, imenujem koga • ὄνομα φέρωnosim ime, imam ime, imenujem se
2. beseda, izraz, naslov
3. ime, glas, slava
4. samo ime, zgolj ime, videz, izgovor, pretveza • μετὰ καλῶν ὀνομάτωνz lepimi besedami, z lepim izgovorom • τῷ ὀνόματιpod pretvezo, navidezno
5. pren.ime = naročilo • τῷ ὀνόματιv imenu koga, po naročilu kogaNT • διὰ τοῦ ὀνόματοςv imenu koga, po naročilu kogaNT • ἐν (ἐπὶ) τῷ ὀνόματί τινοςv imenu koga, po naročilu kogaNT
6. opisovalno (z eksplikativnim gen.) • ὄνομα σωτηρίας= σωτηρία
Dostopnost