ἄτη

Et.: iz *ἀϝά-τη, *ἀϝά-τᾱ, verbalni subst. iz *ἀϝά-σαι, kar je izšlo iz kor. *aϝa-; gl. ἀάω





1.

a) nesreča, kazen, poguba, nezgoda

b) o ljudeh (adi.) 'nesreča', 'poguba' = nesrečen, poguben, pogubonosen

2. zaslepljenost, omama, omotica, zmota

3. greh, krivda, zločin

4. personif. Ἄτη Ate (Ata) boginja nesreče



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (Α - Γ) - Matej Hriberšek s sodelavci: Pikl, Cvijić, Gardina, Markič, Berden, Teran, Novak, Križaj, Avguštin, Kristan

Komentiraj slovarski sestavek