βάλανος

Et.: iz ide. *gu̯el- 'hrast'; prim. lat. glāns -ndis 'želod', sl. želod



1.

a) želod

b) žir

c) datelj
        • ἀπὸ τοῦ φοίνικος

č) oreh

2. balan, železen klin s katerim so pritrdili zapah pri vratih, da ga ni bilo mogoče odpahniti



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (Α - Γ) - Matej Hriberšek s sodelavci: Pikl, Cvijić, Gardina, Markič, Berden, Teran, Novak, Križaj, Avguštin, Kristan

Komentiraj slovarski sestavek