• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

βάρβαρος 1 2

Et.: z reduplikacijo nastala onomatop. beseda, ki oponaša Grkom nerazumljivo govorico sosednjih negrških ljudstev; njen prvotni pomen je 'nerazumljiv', tj. 'negrški'; prim. stind. barbara- 'jecljajoč', sumer. barbar 'tujec', akad. barbaru 'tujec', lat. barbarus 'tujec', 'barbar', sl. barbar


1. negrški, inozemski, tuj, barbarski
        ◊ subst. masc. sg. βάρβαρος, ὁ Negrk, tujec, inozemec, barbar
        ◊ subst. fem. sg. βάρβαρος, ἡ sc. γῆ barbarska zemlja (dežela), tuja (barbarska) dežela

2. neizobražen, surov, divji
        ➞ sup. βαρβαρώτατος 3 zelo surov



Vir: Geselska baza za novi grško-slovenski slovar – 3 (Α - Γ) - Matej Hriberšek s sodelavci: Pikl, Cvijić, Gardina, Markič, Berden, Teran, Novak, Križaj, Avguštin, Kristan

Komentiraj slovarski sestavek