ampêr -a m

1. osnovna merska enota SI za električni tok, definirana tako, da je osnovni električni naboj točno 1,602 176 634 A s, simbol A

2. konstantni električni tok, ki pri prehodu skozi dva premočrtna, vzporedna, neskončno dolga vodnika zanemarljivega prereza, postavljena v vakuum in v medsebojni razdalji 1 m, povzroči med njima silo 2 · 10‒7 N/m, simbol A

ANGLEŠKO: ampere
NEMŠKO: Ampere n



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek