apikofílnost -i ž stabilizacija trigonalnih bipiramidalnih struktur, ki se doseže s spremembo položaja liganda iz ekvatorialnega v apikalni, tj. aksialni položaj, pri čemer se apikofilnost atoma ali atomske skupine ocenjuje bodisi z energijsko razliko med stereoizomeri, ki vsebujejo ligand v apikalnem in ekvatorialnem položaju, bodisi z energijsko bariero za stereoizomerizacijo, in je tem večja, čim večja je elektronegativnost liganda in čim močnejša je odbojnost za pi-elektrone, kot npr. pri ligandih Cl, F, CN

ANGLEŠKO: apicophilicity
NEMŠKO: Apikophilie f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek