cínk -a m prvi element cinkove skupine periodnega sistema, modrikasto bela, krhka težka kovina z dobro električno in toplotno prevodnostjo, uporablja se za pocinkanje, šerardiziranje in za korozijsko odporne zlitine zlasti z bakrom, npr. med, kot anoda v primarnih galvanskih členih, simbol Zn

ANGLEŠKO: zinc
NEMŠKO: Zink n



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek