díamagnetízem -zma m pojav, značilen za molekulske spojine, ki nimajo samskih elektronov, gostota magnetnega polja v snovi, ki se nahaja v zunanjem magnetnem polju, je manjša kot gostota zunanjega polja, zato magnetno polje izriva snov iz sebe
PRIMERJAJ: féromagnetízem, páramagnetízem
ANGLEŠKO: diamagnetism
NEMŠKO: Diamagnetismus m
Dostopnost
Dostopnost